30 let potem

Danes zjutraj se zbudim, pol sedmih je ura. Spomnim se današnje obletnice. Ne more mi uiti iz spomina, ker je samo dan za rojstnim dnem mojega/najinega sina.
Mrliški oglednik je ocenil, da si umrl cca 6.30 zjutraj.
Tudi 6.1.1990 sem se zbudila ob 6.30, takrat sem se začudeno dvignila pokonci in pogledala naokoli. Ni te še bilo, ni me skrbelo, le občutek je bil nenavaden.
30 let ljubi Vojko, 30 let te ni več na tem svetu, v obliki, kot si nekoč bil.
Kaj se je zame, za sineta spremenilo v vseh teh letih?
Odrasla sva.
Sine dobesedno, jaz pa duhovno.
Pot ni bila enostavna in danes sem samo tako zelo hvaležna zanjo pa naj se sliši še tako neverjetno.
Naredila me je v to kar sem.
Po tvoji zaslugi imam vnukinjo, Julijo. Hvala ti, ljubi Vojko.
Ko se vrnem tudi jaz, počakaj me pri vhodu prosim, da se objameva še enkrat v duhu.